Knjiga Slovenski kraji – med sončne gorice na privlačen in nevsiljiv način razkriva marsikatero zanimivost o nekaterih krajih Štajerske, njihovi zgodovini, ljudeh, mitih in še marsičem. V poglavjih Ali veš je velik poudarek na ljudskih pripovedih o označevanju in imenovanju naših krajev, ki sodijo med skoraj pozabljena področja naše ljudske dediščine, a so se marsikje ohranila v krajevnih in mestnih grbih. Da pa učenje ne bo preveč dolgočasno, so k zanimivostim o posameznih krajih dodane zgodbe, ki so večinoma odlomki ali priredbe del znanih slovenskih pisateljev, ki se spominjajo svojega otroštva in rojstnega kraja. Knjiga odkriva delček naše prelepe Slovenije in njene preteklosti, hkrati pa poudarja pomembnost ohranjanja naše kulturne in zgodovinske dediščine.

Gledava, kako se mesto začenja s svojimi hišami na rečnem bregu in se potem stisne vase, da je pri priči kakor ptičje gnezdo. Kako zelena je reka in kako so strehe vse nove, rdeče. Kako je nekje na desni, nevidno vzvišen nad tem mestnim žarenjem, Stari grad, komaj slutnja.

»Jutri bova šla gor, na Stari grad,« reče otata. Meni pa goni srce nekakšen zanos, nekakšna omotica, vrtoglavica.

Kakšne širjave! Kakšno bleščanje reke in streh in svetlih zidov! Tamle, tamle, lej, je naša hiša. Tamle sva doma.

Tako je torej mesto od zgoraj, tako je to gnezdo ob reki, pred katero je nekdo položil drevored. Tako je to zidovje, mojbog, kako je daleč in kako je svetlo …