Vsako leto cesarski pingvini zapustijo obalna območja Antarktike, kjer sicer lovijo ribe, in se odpravijo na dolgo in počasno potovanje preko večnega ledu do kraja, kjer znesejo jajca in varujejo svoje mladiče. Večna življenjska zgodba o ljubezni, pogumu in borbi, prikazana s popotovanjem najbolj človeških ptičev.

Antarktika je po besedah raziskovalca Ernesta Shackletona "najhladnejša, najmračnejša, najbolj vetrovna in najbolj suha celina". Čeprav je ptica, v morju cesarski pingvin bolj spominja na delfina. Iz globin šine kvišku kot torpedo, spretno drsi po ledu in se skobaca pokonci. Ko hodi, je tako neroden, da je vsaka ovira zanj lahko usodna. Kaj žene to plavajočo ptico, da zapusti ledeno vodo, v kateri se znajde kot riba? Samo en razlog, ki pa je življenjskega pomena: nadaljevanje vrste.

Težava je v tem, da so na Antarktiki primerne lokacije za to redke: pozimi celino obkroža 100 do 200 kilometrov širok pas zaledenelega morja. Na eni strani je na severu ocean in hrana v njem, na drugi pa na jugu ledena morska puščava. Med njima koraka cesar in premaguje na stotine kilometrov... Hodi do onemoglosti, da bi svojemu lačnemu mladiču prinesel hrano.

Zgodbo v Slovenskem jeziku pripovedujejo: Maja Martina Merlak, Srečko Kermavner, Tim Cegnar.

Več o filmu na IMDb