Kako se je sploh začela zgodba Death Magnetic? Brez producenta in brez pritiskov se je kvartet začel že nekje leta 2005 sestajati v prostorih za vaje in snovati nove skladbe. Niso se obremenjevali z ničemer, želeli so igrati... In dokazati, kaj je Metallica.

V živo so leta 2006 igrali The New Song in The Other New Song, ki sta napovedali vrnitev v konceptualno obdobje ...And Justice for All in njihovo zlato obdobje melodičnega heavy metala. Potem je v javnost prišla novica, da bo novi producent skupine legendarni in kultni Rick Rubin, ki je skupini dejal, naj se vrnejo v čas Master of Puppets, ko so se želeli dokazati celemu svetu in samim sebi. Vrnitev dvajset let v preteklost ni enostavna, a je Metallici uspelo osvojiti duha - spontanost, energičnost, odprtost, sodelovanje in želja pokazati in dokazati, kdo je največji!

Na spletni strani Mission: Metallica so dva meseca ponujali zakulisje ustvarjanja plošče, kjer so z idejami in pripombami aktivno sodelovali vsi štirje člani, lahko smo spremljali razvoj pesmi, skozi uganko prišli do naslova plošče in si ogledali tudi naslovnico, v prvi polovici avgusta pa smo prvič slišali tudi živo izvedbo nove skladbe Cyanide. Da, Metallica se je vrnila v stare tire! To so pravzaprav dokazovali že na zadnjih treh turnejah, ko so repertoar oblikovali okoli prvih štirih plošč in v živo igrali tudi tako kompleksne skladbe kot so Ride the Lightning, ...And Justice for All, instrumentalno Orion in trashevske Kill 'em All poslastice - Whiplash, Motorbreath, No Remorse, Four Horsemen in seveda Seek & Destroy.

Dober teden pred uradno izdajo plošče (12. 9. 2008) so predstavili prvi videospot - The Day That Never Comes priznanega danskega režiserja Thomasa Vinterberga. Na prvi pogled vojaška tematika, a tisti, ki so prisluhnili besedilu, vedo, da to ni zgolj nadaljevanje One - pesem o potlačenih otroških sanjah in zamujenih priložnostih, pesem o tem, kako je potrebno sočloveku pomagati ne glede na ceno, ki jo zato utegnemo plačati in kako presenetljivo se lahko prepletejo usode naših življenj.

Death Magnetic prinaša deset skladb, ena med njimi je instrumentalna - Suicide & Redemption, v kateri svoje silno mojstrstvo dokaže basist Robert Trujillo. Plošča se sicer začne s srčnim utripom v skladbo That Was Just Your Life, nadaljuje z razigrano The End of The Line in grozečo ter izredno hipnotično Broken, Beat & Scarred. The Day That Never Comes in podivjana All Nightmare Long, ki ji sledi riffovska in instrumentalno izredno polna Cyanide.

Potem pa presenečenje - klavir, godala, zelo počasen začetek... The Unforgiven je dobila še drugo nadaljevanje (The Unforgiven II najdete na ReLoad) in navkljub nenavadnemu uvodu se skladba lepo razvije v tisto stalno prisotno zver, ki tiči v njihovih pesmih in ki vas, ko jim enkrat prisluhnete v celoti, pogoltne. Polna vplivov je The Judas Kiss, ena prijaznejših skladb na plošči, ki se bo hitro usedla v ušesa, pa čeprav sledi rdeči niti plošče in je vse prej kot preprosta! Sledi še kompleksna instrumentalna mojstrovina Suicide & Redemption in pa zaključna My Apocalypse, ki bo mnoge spomnila na surovo in divjo energično bombo Damage Inc.

Metallica z Death Magnetic vračajo vse tisto, kar jih je krasilo pred St. Anger - hipnotični kitarski riffi in virtuozni solo vložki, dvojne kitare, odlično bobnanje in mestoma izstopajoči basi ter imenitna besedila - stalna bitka med življenjem in smrtjo, uresničitvijo svojih sanj in zamujenimi priložnostmi ter posledično razočaranjem in smrtjo samega sebe, iskrenostjo do samega sebe ali zanikanjem in zatiranjem lastnih idej in želja...

Death Magnetic prinaša vse, kar predstavlja heavy metal, vključno z nevidno, a vedno prisotno privlačnostjo!

avtor: TiTo