Kot pove že sam naslov plošče, jo v duhu in tradiciji pravovernega rapa sestavljajo sodelovanja z mnogimi priznanimi slovenskimi raperji. Plošča je nastala organsko, v želji zbrati na enem mestu material, ki je nastal skozi sodelovanja z raperji z raznih vetrov.

S svojimi verzi so skladbe obogatili Klemen Klemen, Flamie, Dosha, Radić, Simpl, SOS, Nipke, B.s.n.c., Atila, MK (Tekoči Kru), Mrigo in Gero. Zvočna podoba in podlage so mozaično delo sedmih producentov Cazzafura, Dosha, Jović, Šuljo, 5eh, Kato in Klemen Klemen.

S to ploščo se Zlatko z mikrofonom v roki in podloženim beatom interpretativno vrača h koreninam hip hopa. Zvokovno je album namerno precej manj spoliran kot prejšnji. Je bolj grob in surov, saj njegov namen ni ugajati množicam, temveč so v ospredju bolj družbenokritično naravnana besedila.

Vsebinsko se skladbe dotikajo vsakodnevnih tematik in skoznje razkrivajo Zlatkov pogled na življenje, včasih nostalgično, drugič le izpovedno ali pač kritično (Motš se, Spomnem se, Dvign pest, Rada bi šla dam,..) Včasih pa tudi direktno napadajo sistem, politiko in neusmiljeno logiko kapitala (Dej razlož, Sam povem kako je, Ni nm useen,..).

V besedilih obračuna tudi z nelojalnostjo in zavistjo hiphop scene ter odločno pove, da rap zanj pomeni izpovedno orodje, zvočnik resnice in dar svobode. Dnevnik iz rim, ki po formuli on-resnica-mikrofon brez dlake na jeziku pove, kar mu leži na duši (Bluz rap, Moj rap, Kokr kol obrnš,..).