Madonna je v osemdesetih poskrbela za podobno glasbeno pop revolucijo, kakršno je po moški strani izvajal Michael Jackson, s to razliko, da je Madonna vse skupaj le še nadgrajevala, namesto, da bi se utopila v škandalih in brezobličnosti.

S prvimi tremi ploščami - Madonna (1983), Like A Virgin (1984) in True Blue (1986) ter uspešnicami kot so Holiday, Lucky Star, Material Girl, Like A Virgin, Papa Don't Preach, La Isla Bonita in mnogimi drugimi, je Madonna zgolj potrdila svoj izreden potencial in bila z vsako ploščo deležna več pozornosti in več zaslužene slave.

Naslednji dve plošči - Who's That Girl in You Can Dance sta njen status sicer nekoliko zamajali, čeprav je treba priznati, da je bila Madonna že tedaj pred časom. Leta 1989 je sledila veličastna vrnitev s ploščo Like A Prayer, Madonna pa je z videospotom za naslovno skladbo poskrbela celo za vznemirjenje cerkvenih dostojanstvenikov.

Pričujoča zbirka zaključuje začetno Madonnino obdobje s ploščo I'm Breathless in veliko uspešnico Vogue, kjer je Madonna poskrbela ne le za glasben in modni presežek, temveč je takrat revolucijo vnesla tudi v plesni oziroma koreografski svet.

The Immaculate Collection ima sicer nekaj napak (manjka nekaj ključnih skladb in nekatere so drugačne od tistih uradnih izdaj), a gre vseeno za imeniten pregled in zgovoren dokaz, na kako imeniten način si je Madonna v osemdesetih tlakovala pot, po kateri je zmagoslavno zakorakala v devetdesetih in po kateri so ji v 21. stoletju želele (neuspešno) slediti mnoge samooklicane umetnice.

avtor: TiTo