Njen oče je bil Louis-Alphonse, mama pa Italijanka Annetta Giovanna Maillard. Vzgojila jo je babica, očetova mama, ki je vodila javno hišo v Normandiji, saj jo je mama zapustila. Od tretjega pa do sedmega leta je bila Edith slepa, vendar naj bi ozdravela potem ko so babičine prostitutke romale v Saint Therese de Lisieux. Potem je nekaj časa živela z očetom, ki je rad popival, zapustila pa ga je pri šestnajstih, da bi postala ulična pevka v Parizu.

Potem jo je dvajsetletno na ulici opazil lastnik nočnega lokala in začela se je njena pot navzgor. Slava in denar pa ji nista prinesli sreče, prej obratno. Kakšno smolo moraš imeti, da ti edini moški, ki ga imaš rad, ki je poročen, ima otroke in se sprijazniš tudi s tem, samo da si malo z njim, umre v letalski nesreči, ker si ga ti prepričala, naj prileti k tebi, ker ne moreš več brez njega?

Nesrečno otroštvo, alkohol, odvisnost od morfija, neukročen karakter, zvezdniška muhavost, vse to je ni naredilo ravno za ''najbolj prijetno osebo na svetu''. Pa so ji ljudje vse oprostili. Ker je tako lepo pela in ker njen glas še danes odzvanja iskrena čustva in strast do življenja.

V poplavi vse mogočih zbirk pesmi Edith Piaf, je pričujoča mogoče ena bolj kredibilnih s kvalitetnimi posnetki in odličnim izborom pesmi, ki so jo izdali ob trideseti obletnici smrti ene največjih osebnosti v zgodovini francoske glasbe.