Miha Nemanič (orglice, tolkala, vokal), Marko Voljč (trobenta, tolkala, ukulele, vokal), Marko Jelovšek (kontrabas, brundanje), in Viki Baba (kitara, dretje in kričanje) posegajo po zelo raznorodnem glasbenem materialu.

Tako je v njihovi glasbi moč zaznati prvine etničnih godb, jazza, bluesa, rocka, klasike in še česa. In ravno uspešno prepletanje različnih glasbenih žanrov z raznimi nenavadnimi domislicami, izvrstnimi (velikokrat sila zabavnimi avtorskimi) besedili ter atraktivnim odrskim nastopom dela Same babe tako posebne. Tako izvrstne!

Bend, ki preprosto zveni. Bend, ob poslušanju katerega te ne zanima, kaj je in kaj ni in iz česa je in iz česa ni njihova muzika. Ker preprosto uživaš. In veš, da so to Same Babe. Ker noben drug bend ne zveni tako. Tako odlično.

(Jure Longyka)

Menartova poezija je vedno dokazovala, da je lahko tudi 'prava' poezija zabavna, duhovita in resna hkrati. Kaj pa je Ljubi kruhek drugega, kot zelo trpka življenjska resnica, povedana na priljuden način! Da se zamisliš, a ne zamoriš.

(Matej Krajnc)

Same babe so z aranžmaji in izvedbo imenitno ujeli duha Menartovih pesmi. Ljubezenskih, ciničnih, pijanskih in še kakšnih pesmi so se lotili previdno in skrbno. Bolj nežni liriki so pritaknili bolj minimalistično zvočno ogrodje in tudi bolj melanholične občutke. Bolj živahnim, navihanim in hudomušnim besedam pa so nadeli prav tak zvočni plašč, da so se še bolj razživele in razburkale. Pri doseganju pravšnjega efekta si pomagajo tako z domiselno besedno podajo, ki se navdihuje pri teatru ali kaki "a la Ježek" izpeljani burki, kot tudi z odmerjeno uporabo inštrumentov.

(Mario Batelič, Radio Študent)