Marilyn Manson je sicer po zbirki uspešnic izdal le eno ploščo - še vedno aktualno Eat Me, Drink Me, a idej mu še vedno ne manjka - če ne za glasbo in nenavadna besedila, pa za slike in druge umetnine, ki so za puritansko ameriško (in tudi svetovno) javnost pogosto preveč obscena, groteskna, pohujšljiva, morbidna...

Z Lest we forget (The best of) se lahko sprehodite prek večine njegovih plošč - od prvenca Portrait of an American Family (zelo nu-metalska Lunchbox in industrialno agresivna Get your gunn) do najnovejše Personal Jesus, seveda priredbe Depeche Mode, ki ima izreden ritem in ritmične poudarke na pravih mestih.

Z druge plošče Smells like Children boste našli le veliko uspešnico (in predelavo Eurythmics) Sweet dreams (are made of this) z odlično interpretacijo in zelo blues kitarami, s plošče Antichrist Superstar pa nekoliko počasnejšo Tourniquet in odlično The Beautiful People ter nekoliko nenavadno The Reflecting God. Z Mechanical Animals sta izbrani The Dope show in raznoliko Rock is dead.

Štiri skladbe so s plošče Holy Wood (In the shadow of the Valley of Death) in sicer agresivna The Love song, hipnotična The Fight song, besna Disposable Teens in The Nobodies, z bržčas najboljšim besedilom med vsemi.

Med kritiki najbolje sprejeta plošča je bila The Golden age of Grotesque, s katere so na zbirki izvrstna mOBSCENE, pa spet nekoliko bolj nu-metalska This is the New Shit in še (s)AINT, ki je zaznamovana z efekti in morda najslabša na plošči.

Na zbirki sta tudi dve filmski skladbi - odlična Tainted love (iz Not another teen movie) in Long hard road out of Hell (in filma Spawn, sicer po tej pesmi nosi naslov tudi Mansonova avtobiografija).

Zanimiv in seveda tudi precej natančen pregled pisane in s škandali začinjene kariere Marilyna Mansona bo primeren za vse tiste, ki jim ni do kupovanja vseh studijskih albumov in ki bodo slišali, kako zelo se je v svojem glasbenem izrazu skozi leta Manson tudi spreminjal.

Ne glede na vse pa bo o glasbi Marilyna Mansona še največ povedalo tisto klišejsko reklo »Ali ga ljubiš ali pa sovražiš, srednje poti ni!«.

avtor: TiTo