Za Metallico je bilo 1986 vsekakor prelomno - izdali so odlično ploščo Master of Puppets, ki je bila deležna ne le hvalnic oboževalcev, temveč tudi kritikov, o njeni kvaliteti in brezčasnosti pa priča dejstvo, da je plošča dvajset let kasneje prepoznana kot eden temljev heavy metala. No, na evropski turneji se zgodi tragedija, v kateri umre karizmatični basist Cliff Burton. Prihodnost skupine visi na nitki. Vseeno se odločijo nadaljevati - izberejo novega basista in začnejo pripravljati novo gradivo.

Rezultat je bila plošča ...And Justice For All, plošča, ki je bila povsem drugačna od Ride The Lightining in Master of Puppets. Zgolj dve skladbi sta krajši od šestih minut - naslovna skladba in To Live is To Die pa se približata desetim minutam. Vrhunec plošče in od tedaj naprej tudi eden koncertnih vrhuncev skupine je skladba One, protivojni ep, ki so ga Metallica zasnovali na podlagi novele Daltona Trumba Johnny Got His Gun in ki se začne kot balada, izbruhne v rafalski kaos in je ena najbolj dovršenih skladb skupininega opusa.

James Hetfield se je v besedilih tokrat spopadel z apokaliptičnim razpadom vsakdanjega sveta, okoli besedil pa je kvartet nanizal tako dovršena in kompleksna instrumentalna okolja, da so imeli pogosto težave z igranjem skladb v živo, kaj šele da bi predstavljali celoten album. One in Harvester of Sorrow sta bili tako lep čas del železnega repertoarja, kasneje so skladbe preigravali v 'medleyju', One se je mnogo kasneje pridružila divja Blackened, leta 2007 pa je bilo na njihovih koncertih mogoče po daljšem času znova slišati celotno naslovno skladbo.

...And Justice for All je bila napoved še temačnejše mojstrovine Metallica (ali med oboževalci označene z 'The Black Album'), videospot One pa je nakazal, da bodo Metallica v naslednjih letih nove mejnike postavili tudi v videografskem svetu.

Komercialna? Prej strogo progresivna!

avtor: TiTo