»Ja još ne virujen da je to - to!«, je spontano dejal v iskrenem dvomu, čeprav so reakcije publike od samega prihoda na oder potrjevale, da je njegov »glasbeni sen izpolnjen«, če citiramo besede kritika Zlatka Galla,  zapisane v knjižici priloženi dvojnemu CD-ju 'Oliver A l'Olympia'.

Po vseh uspehih, ki jih je Oliver Dragojević nanizal v tridesetletni karijeri, se je odločil še za nastop na odru kraljice evropskih dvoran, v kateri so nastopili in posneli koncertne albume mnogi njegovi vzorniki: od Raya Charlesa pa do Gilberta Becauda – če omenimo le pevce, ki prav tako kot on, pojejo ob igranju na klavir.

Poleg uvodne skladbe 'Nestajem', ki jo je odpel v francoskem jeziku ('Sans toi'), je bilo na programu še šest pesmi z zadnjega albuma 'Vridilo je' ('Sa dva zrna lažnog srebra', 'Ako voliš me', Duša za nju', 'Kad u te nestane mi vire', 'Nevera', in 'Vridilo je').

Glede na to, da se je prvič predstavil francoski publiki med katero je bilo tudi precej Hrvatov, je Oliver posegel tudi po arhivskih biserih svoje pesmarice, kot so 'Oprosti mi pape', 'Molitve za Magdalenu', 'Skalinada', 'Vjeruj u ljubav' in drugih uspešnicah iz bogate kariere.

Rezultat je dvojni koncertni CD 'Oliver A l'Olympia', na katerem suvereno obvaduje situaciji, maksimalno posvečen in skoncentriran v baladah, razigran v velikih uspešnicah in le bežno komunicirajoč s publiko, kot da se iz svoji 'sanj' v bleskih vrača v stvarnost in se takoj zatem ponovno potopi vanje.

Oliverjevo gostovanje pod streho Olympije je združilo njegov navdih z izpolnitvijo dolgoletne ambicije. To je bil večer, ko so se na pariške strehe namesto vrabcev in golobov spustili galebi.