Konec 70-tih je na britanski sceni brbotalo. Punk je bil na vrhuncu, metal oz. hard rock je bil okarakteriziran kot preživeta, zastarela glasbena zvrst. A vendarle, pojavili sta se dve novi, mladi skupini, ki sta pomenili upanje za vse ljubitelje težkih zvokov. To sta bili Iron Maiden in Def Leppard.

Če so Iron Maiden gradili kariero v bolj ortodoksni heavy metal smeri, so se Def Leppard odločili za bolj radiofonično, melodično in izraziti ameriško zvočno podobo. Leta 1983 je izšel njihov ključni album z naslovom "Pyromania", ki je tipični britanski metal zvok prilagodil takrat silno popularnemu ameriškemu radijskemu rocku. Uspeh je bil megalomanski. Podoben odziv je dosegla tudi plošča "Hysteria".

Devedeseta so ob pojavi grungea pomenila zaton hair/pop metala, saj se mladina ni več identificirala s podobnimi skupinami. Tako so Def Leppard bolj kot ne ostajali v ozadju dogajanja, zvesti so jim ostajali le "die hard" fani.

No, leto 2006 je že rahlo pozabljena zasedba Def Leppard ubrala drugačen pristop. Kot že mnogo skupin pred njimi, so se odločili za album priredb, na katerega so uvrstli izvajalce, ki so najbolj vplivali na njihov glasbeni razvoj. Glede na to, da so Def Leppard izrazito melodična skupina, izbor skupin kot so The Kinks, The Sweet, Free, Faces, Thin Lizzy in podobni, niti najmanj ne preseneča.