Plošča je popoln prikaz zabave in sproščenosti klubskih nastopov te newyorške skupine, ki jo sestavljajo Lee Alexander (bas), Jim Campilongo (električna kitara), Norah Jones (klavir, vokal), Richard Julian (kitara, vokal) in Dan Rieser (bobni). Igrajo vse od avtorskih pesmi do raznih uspešnic, od živahnega vestern – swinga 'Roly Poly' Freda Rosea in 'I Gotta Get Drunk' Willieja Nelsona do 'Best Of All Possible Worlds' Krisa Kristoffersona.

The Little Willies so se zbrali iz čisto praktičnih razlogov. Leta 2003 se je skupina petih prijateljev kljub individualnim projektom odločila za skupni koncert v dvorani The Living Room v New Yorku prav z namenom, da bi en večer lahko preživeli ob skupnem ustvarjanju glasbe. Kmalu so ugotovili, da glasbeno med njimi vlada prav posebna kemija. Čeprav so se zbrali iz oddaljenih koncev države – Kalifornija, Massachusetts, Texas, Delaware – so vsi odraščali ob poslušanju podobne zvrsti klasične ameriške glasbe: pesmi Hanka Williamsa, Willieja Nelsona, Townesa Van Zandta in Krisa Kristoffersona...

Kot je rekel eden od članov skupine: »Pri življenju v New Yorku začneš pogrešati stvari, s katerimi si odrasel, v našem primeru so to nekatere od teh pesmi. Prvotna ideja je bila, da bi igrali le priredbe tujih pesmi, ki so nam bile pri srcu.«

Kadarkoli se je v naslednjih letih vseh pet članov skupine The Little Willies znašlo v New Yorku, so izkoristili priložnost za koncert v The Living Room, spotoma pa so repertoarju dodali še nekaj svojih pesmi. Sprva so premišljevali o živi plošči, vendar so se potem odločili krstiti novi studio Norah Jones in Richarda Juliana s prav tam posneto studijsko ploščo.

Rezultat je nadvse zanimiv album, ki jasno kaže najmočnejše strani skupine: od nevsiljivih glasov Norah Jones in Richarda Juliana, do Campilongovih vpadljivih kitarskih vložkov, hkrati pa jim je uspelo obdržati sproščen zvok barskega benda, ki je značilen za njihove nastope.