Tretji solistični album Davida Gilmourja in sploh prvi po zadnji plošči Pink Floyd 'The Divison Bell' iz leta 1994 že na samem začetku opomni, da David ni le nepogrešljiv član čudovite glasbene izkušnje imenovane Pink Floyd, temveč tudi izjemen kitarist, pevec in nasploh izvrsten solo izvajalec.

Na 'On An Island' David ponuja svoje osebno videnje zelo različnih si žanrov – folka, jazza, rocka in orkestrskih struktur, ki jih je novi plošči poenotil in združil. Njegov glas je prepoznaven, kitara pa lirično nežna, skupen rezultat pa plošča, ki si jo bodo poslušalci radi zavrteli še čez deset in več let.

Virtuoznost ni vprašanje

Za dovršen zvok orkestra je poskrbel priznani poljski dirigent Zbigniew Preisner, za produkcijo je skrbel kar sam David Gilmour, v veliko pomoč mu je bil tudi klaviaturist Roxy Music Phil Manzanera, ki je na pomoč priskočil tudi s kakšno odigrano noto. Med gosti najdemo tudi Roberta Wyatta (član Soft Machine, producent zgodnjih del Pink Floyd), Davida Crosbyja in Grahama Nasha, Joolsa Hollanda in tudi Richarda Wrighta iz Pink Floyd.

Pa to še ni vse – David se je spomnil tudi na člana Pink Floyd, ki je bil v skupini pevec in kitarist, še preden so bili Pink Floyd Pink Floyd in Syd Barrett še ni bil kult. Rado »Bob« Klose v skladbah 'On An Island' in 'The Blue' odigra kitaro in dokaže, da je bil tudi on zelo pomemben del pri vzponu Pink Floyd.

Album na nobeni točki ne postane dolgočasen, kljub temu da so besedila izrazito osebna in sta tako vokalna kot instrumentalna interpretacija temu podrejena. Pesmi pripovedujejo o izkušnjah, ki se porajajo iz različnih občutenj – tako slišimo nežno, kitarsko zaznamovano 'On An Island', meditativni 'The Blue' in 'A Pocketful of Stones', pa v odločen rock in blues zagledani 'Take A Breath'Heaven' in 'This . V skladu z intimnostjo ploščo poslušalca čaka še eno presenečenje – Davida vsi poznajo predvsem kot izvrstnega pevca in legendarnega kitarista, prav na plošči 'On An Island' pa je prvič zaigral tudi na saksofon.

Pesmi, ki jih je David zbral na 'On An Island', so bile v podobi pesmi ali pa zgolj instrumentalov predstavljene že leta 2002 na seriji koncertov v londonski dvorani Festival Hall. Gilmour je že takrat dokazal, da ni le član super skupine Pink Floyd, temveč kvaliteten in uspešen solo izvajalec in avtor.

»Gre za moje daleč najbolj osebno in tudi najboljše delo sploh. Ustvarjanje pesmi in plošče z mojimi glasbenimi prijatelji je bila čudovita in enkratna – tako glasbena kot življenjska – izkušnja.«