Ob izidu (leta '94) je z nekaj publicitete, radijskimi predvajanji in izdatno MTV podporo zelo hitro dosegel platinasto naklado, še danes pa lahko trdimo, da gre za izrazitejše in najboljše delo zasedbe, ki je v svoji karieri z vsakim projektom premaknila določene žanrske meje.

Temelječ na zvoku tako zanimivih zasedb, kot so Jane's Addiction, Rage Agains The Machine, Pantera, Helmet, Faith No More, Anthrax, Public Enemy in NWA, so izoblikovali testosteronski ultra-agresivni hibrid metala in rapa, kot ga do takrat ni proizvedel še nihče. Kljub temu, da so v svojem ustvarjanju tako instrumentalno kot vokalno precej neusmiljeni (k čimer v veliki meri pripomorejo tudi precej 'hladna' besedila pevca Jonathana Davisa), pa jim presenetljivo uspe vse zgodbe o nasilju, izkoriščanju in odtujenosti spreobrniti v poslušljivo (nekaterim ušesom še vedno precej žaljivo) katarzično izpoved.

Funky-metal inovacije poznih 80-ih in zgodnjih 90-ih let Korni niso nikoli le kopirali, pač pa jih vztrajno nadgrajevali in tako postali eden vplivnejših bandov znotraj metalskega žanra in veliki vzorniki današnjim generacijam. Njihov istoimenski prvenec pa še danes ostaja eden boljših hardrock/metal albumov oz. najboljši nu-metal izdelek novejše glasbene zgodovine.