'Nova ljubezen in nova plošča' bi lahko dejali ob izidu novega albuma Jennifer Lopez, pa vendarle je tokratni projekt za nekaj pomembnih odtenkov drugačen od prejšnjih.

Čeprav ga, resnici na ljubo, še vedno preveva ogromno sveže in goreče ljubezni pa je po glasbeni plati zanimiv odmik od tega, kar smo poslušali v njeni dosedanji karieri od leta 1999 naprej. Na prvi pogled se zdi, da gre za tipičen Jenniferin izdelek oz. da je tudi njo omrežil trendovski crunk'n'b, ki je dodobra začinil sodobni R'n'B (Usher, Ciara, Lil' John …), pa vendarle po večkratnem poslušanju to misel popolnoma preslišimo, saj gre za nekoliko globlje kopanje po glasbeni zgodovini funkyja in jazzy-soula.

Ko razberemo vse podrobnosti in ornamente slišane v posameznih pesmih, nam je kmalu jasno, da gre v tokratnem primeru za nedvomni presežek v kvaliteti ustvarjanja. Že sama je ob nastajanju plošče dejala, da jo občuti kot prvenec in sebe kot samo še eno debitantko na sceni. Želela je poseči po sodobnih glasbenih smernicah in hkrati dodati tisti odločilni ščepec vročih funky korenin, ki so na koncu ustvarile dovršen retro R'n'B, katerega nosilec je večkrat samo en organsko odigran instrument obogaten z vokalom.

Že prvi singel 'Get Right' je z energičnim saksofonom v ospredju napovedal nekaj novega; zanimivo inovativen in hkrati nostalgičen pogled nazaj, za katerega bo šele čas pokazal, koliko bo tudi glasbeno vpliven in na nek način 'revolucionaren'. Če je Jennifer v svojih prejšnjih projektih poudarjala lastne 'J-Lo-Jenny-from-the-Block' korenine, pa v novem raziskuje plesno sočnost instrumentalnega minimalizma in razburljivo kombinacijo te, na prvi pogled 'oropane' pa vendarle izpostavljene organske glasbene podlage, ki jo nadgrajuje samo še njen vokal v vlogi še enega instrumenta. Na trenutke celo spominja na stroge funky začetke Princa, pa vendarle so ti vtisi preoblečeni v modernejše, bolj trendovske in preciznejše aranžmaje.

Nova ljubezen, nova plošča in na zanimivo prikrit način, nov preporod vsestranske pop umetnice.