Ana Johnsson, simpatična švedinja, ki se zadnje časa zelo pogosto pojavlja tudi v Slovenskem radijskem in televizijskem 'etru', pravi, da bi želela, da bi njeni možgani kdaj imeli gumb za izklop. Včasih je preprosto preveč različnih idej in načrtov, ki se ji hkrati motajo po glavi, da bi lahko uskladila vse skupaj. Vendar pa Ana očitno ravno zmedo v svoji glavi zna odlično obvladovati, kar je tudi dokazala z debitantskim albumom 'The Way I Am' in najbolj prepoznavnim singlom s filmskega CD-ja 'Spider Man 2'. Ana je, tako kot njena glasba, vedno bila nekakšna 'živa bomba'. Medtem ko je kot študentka v Ameriki honorarno delala v prodajalni s CD ploščami, je postala pol-profesionalna deskarka na zasneženih strminah gorovja Rocky Mountains. Ko se je vrnila v rodno Švedsko, je delala kot krupjejka v kazinoju in sanjala o tečaju grafičnem oblikovanju. Ves čas pa jo je spremljala glasba. Rada ima nekomplicirano in organsko izvedbo, saj pravi, da noben računalnik ne more ustvariti tega kar zmorejo posamezni inštrumenti. Na podlagi te filozofije je tudi napisala pesem 'The Way I Am', ki je postal veliki radijski hit na Švedskem in kasneje v Nemčiji. Po singlih 'Cuz I Can' in 'The Way I Am' ter uspešni karieri in prepoznavnosti doma, pa je končno dosegla mednarodno slavo, ko so jo povabili k sodelovanju pri oblikovanju albuma za nadaljevanje zgodbe o Spider Manu. Večino pesmi na prvencu je napisala skupaj z avtorjema Marcusom Bleakom in Leifom Larssonom, producentski 'Ghost team' (Johan Ekhé in Robyn Fame) pa je odlično začutil Anine želje in uresničil njeno vizijo energičnega in mednarodno popularnega rock-popa. Ana pravi, da ji videz sicer ne pomeni nič in da je vsebina tista, ki jo najbolj zanima. Čeprav moramo priznati, da dekle sploh ne izgleda slabo, pa je resnično vsebina albuma tista, ki prepriča o ustvarjalni moči in glasbeni sposobnosti 27-letne živahne blondinke.