V glavnem poznani po svoji notoričnosti in zavzemanju za legalizacijo in svobodno uživanje marijuane, pa znajo s svojimi glasbenimi projekti vedno presenetiti (spomnite se rockerskega dela njihove »Skull & Bones« in komercialnega hita pesmi »Superstar«). Kitar tokrat ni več, so pa različni okraski in drobni ornamenti, ki njihov hip-hop delajo drugačen, barvit in pestrejši od povprečnih mnogoštevilnih bendov znotraj žanra. Čeprav še vedno najbolje žgejo v španščini in svoji latino izvedbi repanja, pa je pričujoča plošča zopet celotna v angleščini, razen ene pesmi (»Latin Thugs«). Lahko bi rekli, da skozi »Till Death Do Us Part« rahlo »kolobarijo« … začetek je obetajoč, z njim lastnim gangsta éspritom, ki ga nadaljujejo do že omenjenega latino obarvanega komada z vrhunskim flow-om … potem zaplavajo v pretežno mehkejše reggae vode, ki jih prekinejo z dvema vrhuncema v »Never Know« (pozor na ozadje, ki na trenutke spominja na ex-Yu »folkloro«!) in »Last Laugh« (feat. Prodigy & Twin). Podobno vrhunski so še enkrat proti koncu, ko z »razposajenim« groovom in, že omenjenimi okraski (ksilofončki) popestrijo na trenutke dolgočasno zibanje. Hm, mogoče je označba »dolgočasno« nekoliko pregroba, vsekakor pa so drugačni in ravno zaradi minimalizma in mnogoštevilnih drobnih samplov, ne zapadejo v čisto monotonost ali prehitro naveličanost.